-
1 pluck
1. verb1) (to pull: She plucked a grey hair from her head; He plucked at my sleeve.) izpuliti; povleči2) (to pull the feathers off (a chicken etc) before cooking it.) skubsti3) (to pick (flowers etc).) trgati4) (to pull hairs out of (eyebrows) in order to improve their shape.) puliti5) (to pull and let go (the strings of a musical instrument).) prebirati strune2. noun(courage He showed a lot of pluck.) pogum- plucky- pluckily
- pluckiness
- pluck up the courage
- pluck up courage
- energy* * *I [plʌk]nounpoteg, trzaj, trzanje; skubljenje; drobovje, notranji organi (hrana); srčnost, hrabrost, pogum; British English padec pri izpituII [plʌk]1.transitive verbtrgati, odtrgati (sadje, cvetje); puliti, izpuliti (perje, lase, plevel); skubsti, oskubiti (perutnino); potegniti, vleči (za roko); music prebirati strune; colloquially oskubsti koga, nasankati koga; slang vreči pri izpitu;2.intransitive verbpuliti, vleči (at za); loviti, grabiti po čemslang to be plucked — pasti pri izpitu -
2 heart
1. noun1) (the organ which pumps blood through the body: How fast does a person's heart beat?; ( also adjective) heart disease; a heart specialist.) srce2) (the central part: I live in the heart of the city; in the heart of the forest; the heart of a lettuce; Let's get straight to the heart of the matter/problem.) središče, jedro3) (the part of the body where one's feelings, especially of love, conscience etc are imagined to arise: She has a kind heart; You know in your heart that you ought to go; She has no heart (= She is not kind).) srce4) (courage and enthusiasm: The soldiers were beginning to lose heart.) srčnost5) (a symbol supposed to represent the shape of the heart; a white dress with little pink hearts on it; heart-shaped.) srce6) (one of the playing-cards of the suit hearts, which have red symbols of this shape on them.) srce•- - hearted- hearten
- heartless
- heartlessly
- heartlessness
- hearts
- hearty
- heartily
- heartiness
- heartache
- heart attack
- heartbeat
- heartbreak
- heartbroken
- heartburn
- heart failure
- heartfelt
- heart-to-heart 2. noun(an open and sincere talk, usually in private: After our heart-to-heart I felt more cheerful.) odkritosrčen pogovor- at heart
- break someone's heart
- by heart
- from the bottom of one's heart
- have a change of heart
- have a heart!
- have at heart
- heart and soul
- lose heart
- not have the heart to
- set one's heart on / have one's heart set on
- take heart
- take to heart
- to one's heart's content
- with all one's heart* * *[ha:t]nounsrce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje); plural srčne karteafter one's own heart — po želji, kot srce poželiat heart — v duši, v srcu, po srcubless my heart! — za boga!from one's heart — iskreno, iz srcaheart of oak — srčika hrasta, figuratively srčen človek; leseno ladjevjethe land is in good heart — zemlja je rodovitna, ni izčrpanain one's heart of hearts — v dnu duše, zareslight of heart — vesel, brezbrižennautical my hearts! — tovariši!, pogumni fantje!near one's heart — všeč, pri srcuout of heart — malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)sick at heart — potrt, žalostensearchings of heart — tesnoba, sumto one's heart's content — do mile volje, kot srce poželiwith all one's heart — iz vsega srca, srčno radmedicine disordered heart — srčna nevroza;Z glagoli: to break s.o.'s heart — streti komu srceto clasp s.o. to one's heart — prižeti koga na srceto cut s.o. to the heart — zadeti koga v srce, užalitito do one's heart good — dobro deti, osrečitito give one's heart to s.o. — dati komu srceto grow out of heart — postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)have a heart! — usmili se!to have no heart — biti brez srca, neusmiljento have s.th. at heart — srčno kaj želetito have one's heart in one's mouth — v grlu stiskati, biti zelo prestrašento have s.o.'s good at heart — brigati se za dobro nekogato lay s.th. to heart — na srce položitito open one's heart to s.o. — razkriti komu srce, biti velikodušento put s.o. in good heart — razveseliti, razvedriti kogato put one's heart into s.th. — biti pri stvari z dušo in telesomto set one's heart on s.th. — iz vsega srca kaj želetito set one's heart at rest — umiriti se, pomiriti seto take s.th. to heart — k srcu si kaj gnati, v srce si vtisnitito take heart (of grace) — zbrati pogum, opogumiti seto win s.o.'s heart — srce osvojitiwhat the heart thinketh, the mouth speaketh — povedati, kar ti leži na srcu -
3 game
[ɡeim] 1. noun1) (an enjoyable activity, which eg children play: a game of pretending.) igra2) (a competitive form of activity, with rules: Football, tennis and chess are games.) športna igra3) (a match or part of a match: a game of tennis; winning (by) three games to one.) tekma4) ((the flesh of) certain birds and animals which are killed for sport: He's very fond of game; ( also adjective) a game bird.) divjačina2. adjective(brave; willing; ready: a game old guy; game for anything.) korenjaški; pripravljen, voljan- gamely- games
- gamekeeper
- game point
- game reserve
- game warden
- the game is up* * *I [geim]adjectivepogumen, hraber, junaški; pripravljento die game — umreti junaške smrti, boriti se do zadnjega dihaII [geim]nounigra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka; plural športne igre, tekmaone's little game — ukana, zvijačato make game of — norčevati se, osmešitithe game is up — po njem je, načrt je propadelto make game of s.o. — norčevati se iz kogaIII [geim]intransitive verbigrati, kvartati za denarto game away — zaigrati, zakvartatiIV [geim]noundivjačina; lov; plenbig game — velika divjačina; slang težko dosegljiv ciljV [geim]adjectiveranjen, poškodovan, pohabljen, hrom, šepav -
4 nerve
[nə:v] 1. noun1) (one of the cords which carry messages between all parts of the body and the brain.) živec2) (courage: He must have needed a lot of nerve to do that; He lost his nerve.) korajža3) (rudeness: What a nerve!) predrznost2. verb(to force (oneself) to have enough courage (to do something): He nerved himself to climb the high tower.) opogumiti se- nerves- nervous
- nervously
- nervousness
- nervy
- nerviness
- nerve-racking
- nervous breakdown
- nervous system
- get on someone's nerves* * *I [nə:v]nounanatomy živec, živčni končič; figuratively hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč; botany žila lista; zoology žilica v krilu insekta; colloquially predrznost; plural živčnost, živčevje; poetically kitahe is a bag of nerves — prenapet je, ima zrahljane živcea fit of nerves — živčnost, živčni napadto get on s.o.'s nerves — iti komu na živce, dražitito have the nerve to do s.th. — imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj nareditito lose one's nerve — zgubiti pogum, zbati sefiguratively to strain every nerve — napeti vse sileII [nə:v]transitive verbopogumiti, okrepitito nerve o.s. — opogumiti se, zbrati pogum
См. также в других словарях:
pogúmen — mna o prid., pogúmnejši (ú ū) 1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri // ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úpati — am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal; dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právi — a o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smél — a o [el in eu̯] prid., smélejši (ẹ̑ ẹ) knjiž. pogumen, hraber: smel človek; biti, postajati smel / fant smelih oči / postavil je vrsto smelih vprašanj drznih smélo prisl.: smelo iti naprej; smelo trditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôkol — ôla m (ó ó) 1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi ♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕčen — 1 čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
voják — a m (á) 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vojník — a m (í) zastar. vojak: biti vojnik; pogumen vojnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
